Refugees Welcome
1
Izdelki

O društvu

Industrijski ribolov v EU ali 88.000 razlogov za skrb

Simon Nemanič, Boštjan Vernik Šetinc,
Svetovna morja, tudi Sredozemsko morje, so vse bolj izropana: tako kar se tiče ribjih vrst (raznovrstnosti) kot ribjih populacij na splošno. Ogroženih naj bi bilo že več kot 90 % vseh vrst (po podatkih Evropske komisije pa kar 93 %), vsaj 30 odstotkov vrst že do te mere, da se populacije ne morejo več obnavljati (vir). Komisija naj bi že pripravljala akcijski načrt za izboljšanje razmer, a to ni nobena uteha, saj se dejansko stanje že zdaj močno tepe s tem, kar je predpisano, cilji ukrepov pa so vsakokrat talec interesov »gospodarstva«.

Za vzdržnost pri ribolovu so v veljavi različna orodja. Ribiška flota Evropske unije šteje 88.000 posadk, te pa lahko ribolovno dejavnost opravljajo prosto v vseh vodah EU (in še bolj »prosto« v mednarodnih vodah po svetu). Omejitve so zelo uradniške, a še vedno gre v načelu le za urejeno drenjanje okrog korita, ki se hitro prazni. Za vsako državo uradniki določijo največjo zmogljivost ribiške flote v kilovatih (kW) in bruto tonaži (BT). Nova ribiška plovila se lahko dodajo floti samo, če se iz flote odstrani enaka zmogljivost starih. S tem sistemom vstopa/izstopa se evropska ribiška flota ne more več povečati, a to ni rešitev, ker je že zdaj močno prevelika. Drugi taki ukrepi so na primer najmanjše lovne dolžine rib, velikost očes na ribiških mrežah, največje kvote (količine) za izlov posameznih vrst in drugi.

Vendar je celo v teh ukrepih polno dvoličnosti in absurdnih lukenj. Ste vedeli, da je evropsko harmonizirana predpisana najmanjša lovna velikost za najobičajnejše špare (tiste ribice, ki jih z obale najpogosteje lovijo otroci), za zobatce (»carje« rib Mediterana) pa sploh ne (marsikje se jih lahko lovi kadarkoli, tudi v času drsti)? Ali ste vedeli, da se letno kvoto za izlov modroplavute tune v Mediteranu doseže v pičlih petih (5!) lovnih dneh? V letu 2016 so bile sprejete nove lovne kvote, ki pa so višje v primerjavi s tistimi, določenimi leta 2014 ali 2015, ki so bile sprejete z namenom prekinitve obdobja oz. desetletij prekomernega ribolova, da bi si ribje populacije lahko končno malce opomogle. So si ribe res lahko tako zelo opomogle že v pičlih dveh letih? EU je nato za zaščito tuna sicer sprejela posebno uredbo (vir), a je pomenljivo, da računa le z 60 % verjetnosti, da bi dosegli cilje (ki so neambiciozni). Populacije sardel in inčunov so tako izropane, da je samo relativno majhna hrvaška ribiška flota sposobna (v še ne tako zelo izropanem vzhodnem delu Jadrana) ujeti več teh rib kot španska, francoska in italijanska ribiška flota v celem Mediteranu (vir).  Ste vedeli, da veliko večino teh rib pojejo tune, ki jih v tisti kvoti zgoraj ujamejo še majhne in jih nato gojijo v kletkah? Te tune seveda nimajo nobene možnosti, da bi se kdaj drstile. Vztrajno se »pač« lovi vedno manjše. A vrnimo se k sardelam, saj veste, tistim najbolj »navadnim« morskim  ribam. Kako je mogoče, da se te ribe za potrebe tunov prodajajo po zgolj 20 centov za kilogram, nam pa jih v ribarnici prodajajo tudi za 5 evrov (25-krat več)? Koliko desetin ton teh rib mora ujeti ribiška barka ob taki ceni, da sploh pokrije stroške goriva in plač ribičev? Kolikokrat na tržnici vidite premajhne, nedorasle ribe, ki še niso spolno zrele in niso imele niti priložnosti, da bi poskrbele za potomstvo (to velja tudi za sardele, še bolj očitni so razni »oslički«, »kovački«, »repki grdobin«, škampki ipd.)?

Ali veste, da je večina ulova ob lovu na sardele pogosto v obliki »odpadka«, tržno nezanimivih rib, npr. šnjurov, ki jih predelajo kvečjemu v ribjo moko za gnojenje polj ali pa jih vržejo kar čez krov? Ste že kdaj ob plavanju z masko videli cel zaliv po dnu pokrit s takimi »odpadnimi« mrtvimi ribami? Na tem mestu ne bomo niti načenjali kaj ribam in morskemu dnu delajo razne ribolovne tehnike, kot so koče (z zlogasnimi ramponi ali brez) t. i. »ludar« ipd. In kaj se zgodi, če se, potem ko pri nas rib pač zmanjka, evropska ribiška flota s svojimi kapacitetami spravi na mednarodne vode v Atlantiku in npr. povsem legalno izropa zahodno afriško obalo – od Maroka navzdol? V primerjavi s temi pravili in njihovimi posledicami je stroga regulacija športnega in rekreacijskega ribolova zares smešna in absurdna.

Kvote za izlov rib in druga pravila so sprejeli ljudje, ki jim je mar zlasti za kratkoročno »zaščito in ohranitev« statusa quo ribiške industrije take, kot je. Tu je morda nekaj dobronamernih besed, a zelo malo pravega prostora za oziranje na dolgoročne posledice prekomernega ribolova. Te se bodo oz. se že usodno odražajo ne samo z ekološkega, temveč predvsem tudi iz ekonomskega vidika – saj ob takem tempu dosedanji načini »gospodarjenja« jamčijo skorajšnji propad ribištva. To je začaran krog. Lobiji tudi tu ne poznajo milosti, politike pa jim očitno sledijo.

 

In kaj šele pomeni za svetovna morja vse skupaj, ne le prekomerno ribištvo, ampak tudi onesnaževanje, npr.  tisto s plastiko, ki je je v morjih že skoraj več kot rib (vir), globalno segrevanje in višanje ph morij, ki pospešeno ubija koralne grebene … Potrebno se je zavedati, da človeštvo več kot 16 % vseh proteinov zaužije v obliki rib. Številni narodi so od tega vira beljakovin usodno odvisni, na ribištvu pa temeljijo cela gospodarstva obmorskih prebivalcev. Vsaj 50 % kisika v atmosferi proizvedejo morja oz. oceani. Torej to predstavlja vsak naš drugi vdih. Drastičen upad obsega populacij ključnih gospodarsko pomembnih vrst in nivoja biološke raznolikosti, ki je skrajno pomembna za prehransko verigo vseh rib, bo po projekcijah tudi že kmalu dosegel raven, pri kateri stanje ne bo več popravljivo. Kolaps je ob teh trendih zanesljiv že leta 2050.

Se bo pristop k reševanju problema nerazumnega gospodarjenja z morji in oceani spremenil šele takrat? Ko bo močno ogroženo naše preživetje? Je to res tveganje, ki smo ga pripravljeni sprejeti? Misli globalno, ukrepaj lokalno!


                                                                                                                                                                                                                            

Kaj lahko narediš ti?

Veseli bomo, če se nam boste pridružili ali kako drugače podprli naše delo.0,5 % dohodnine Finančna in materialna pomoč Članstvo v društvu

Humanitas aktualno

Preberi vse novice

Kontakt

Zemljemerska ul. 12
SI-1000 Ljubljana
+386 (0)1 430 03 43
www.humanitas.si

Splošne informacije: info@humanitas.si
Informacije o programu podpore otrokom in lokalnim skupnostim:
Dado Kebe, dado@humanitas.si
Odnosi z javnostmi:
Darja Valenčič, info@humanitas.si
Manca Šetinc Vernik (družbena omrežja)