Refugees Welcome
1
Izdelki

O društvu

21. marec - Svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji

Ana Žekar,
21. marec je svetovni dan boja proti rasni diskriminacij, dan, ko je leta 1960 policija ubila 69 ljudi na miroljubnem protestu proti apartheidu v Južnoafriški republiki. Šest let kasneje je generalna skupščina OZN razglasila ta dan za svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji in pozvala države k močnejši zavezi spodbujanja strpnosti, sožitja in izkoreninjanja rasne diskriminacije.

Mednarodna konvencija za odpravo vseh vrst oblik rasne diskriminacije iz leta 1966, ki jo je podpisalo in ratificiralo 178 držav po vsem svetu, pa je eden od najpomembnejših temeljev in mednarodnih standardov človekovih pravic. Po tej konvenciji je rasna diskriminacija opredeljena kot »kakršno koli razlikovanje, izključevanje, omejevanje ali dajanje prednosti na temelju rase, barve kože, porekla, narodnega ali etničnega izvora, ki ima namen ali dejanski učinek onemogočiti kogar koli ali ga prikrajšati za enakopravno priznavanje, uživanje ali uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem in vsakem drugem področju javnega življenja«. (prvi odstavek 1. člena ICERD).

Ker pa sta žal diskriminacija in nestrpnost še vedno močno prisotni po vsem svetu, na ta dan opozarjamo na vrednote kulturne raznolikosti ter spoštovanje in strpnost do vseh soljudi in vam predstavljamo nekaj gradiva iz knjižnice Hiša svetov, ki opisujejo rasno in druge oblike nestrpnosti.


Alana Lentin in Gavan Titley:
The Crises of Multiculturalism
Knjiga odločno nasprotuje pripovedim o vzponu in padcu večkulturnosti s tem, da ovrže obstoj koherentnega obdobja večkulturnosti nasploh. Z dokumentiranjem rasizma in strahov, Lentin in Titley kažeta, da je ta kriza projekcija razhajanj neoliberalne družbe. Avtorja ponudita prepričljiv prikaz, kako smo večkulturnost obsodili na smrt. S številnimi viri, pričevanji ljudi in primeri pokažeta, kako pritožbe nad propadom večkulturnosti ustvarjajo vplivno politično okolje, v katerem se rasizem zavrača in hkrati poustvarja. 




Marina Lukšič-Hacin, Mirjam Milharčič Hladnik
in Mitja Sardoč:
Medkulturni odnosi kot aktivno državljanstvo
Monografija predstavlja razmisleke o odnosih in življenju v raznolikosti sodobnega sveta in v preteklosti ter s tem povezanih teorij, politik in konceptov. Razdeljena je na tri vsebinske sklope. Začenja s sodobno družbo, narodnostjo in identiteto in nadaljuje s poglavjem o državljanstvu in pravicah, govori o življenju v neuspeli večkulturnosti o in razvoju človekovih pravic v sodobnih državah. V zadnjem poglavju avtorji opisujejo medkulturne odnose, ki so prepleteni z različnimi teorijami, s poudarkom na večkulturnosti. Predstavljene so številne oblike uporabe in zlorabe koncepta večkulturnosti v političnem in socialnem razvoju evropskih držav. 






Kaj lahko narediš ti?

Veseli bomo, če se nam boste pridružili ali kako drugače podprli naše delo.0,5 % dohodnine Finančna in materialna pomoč Članstvo v društvu

Humanitas aktualno

Preberi vse novice

Kontakt

Zemljemerska ul. 12
SI-1000 Ljubljana
+386 (0)1 430 03 43
www.humanitas.si

Splošne informacije: info@humanitas.si
Informacije o programu podpore otrokom in lokalnim skupnostim:
Barbara Vodopivec: barbara@humanitas.si
Odnosi z javnostmi:
Manca Šetinc Vernik: manca@humanitas.si