Refugees Welcome
123456
En svet

Globalno učenje in Hiša svetov

Projekt Od-rasti: Manifest za brezpogojno podporo za neodvisnost

Pred več kot desetimi leti se je začela debata s provokativnim sloganom "degrowth" (odrast). Ta debata je spodbudila razmišljanje o tem ali je neskončna rast v omejnem svetu zaželena in sploh možna. Teorija odrasti najprej obračuna z mitom, da rast edina rešitev za zastoj, v katerega nas je pripeljala naša kapitalistična, produktivistična in potrošniška družba. Gibanje poskuša razumeti nastanek krize, v kateri smo, in pravi, da so energijska, politična in ekstencialna, gospodarska in družbena ter različne okoljske krize, kakršne se pomembne spremembe, med seboj povezane. Odnos naše družbe, ki zahteva vedno več in na na način spodbuja vedno večjo proizvodnjo in potrošnjo ni trajnosten, saj smo priča globalnemu segrevanju, izgubi biodiverzitete, izgubi poceni in lahko dostopnih virov (nafta in kovine). Naš model razvoja ni ponudil odgovora na rast neenakosti in brezposelnosti.

Leta 2013 so aktivisti francoskega gibanja odrasti Vincent Liegey, Stéphane Madelaine, učitelj mehanike, Christophe Ondet, računovodja v srednji šoli v Paritu, ter Anne-Isabelle Veillot, pomočnica vgojiteljice v vrtcu v Parizu izdali manifest, ki so ga poimenovali Projekt Od-rasti (Un projet de décroissance), v katerem so ponudili odgovor kako na demokratičen in miren način izvesti tranzicijo v trajnostno delujočo družbo. Knjiga je do danes izšla še v Quebecu (Ecosociete, 2014), na Madžarskem (Eszmelet, 2014), v Bolgariji (Ciela, 2014) in v Španiji (Icaria, 2014).

Vincent Liegey je soavtor knjige Projekt odrasti in govorec francoskega gibanja odrasti. Po poklicu je inženir ter interdisciplinarni raziskovalec in koordinator Socialne zadruge Cargonomia (Cargonomia social cooperative), katere delovanje je navdahnilo prav gibanje odrasti. Zadruga je center za logistične rešitve in distribucijo lokalno pridelane hrane s transportnimi kolesi (postreščki) v Budimpešti. Je pa tudi eden izmed koordinatorjev naslednje mednarodne konference o odrasti, ki bo v Budimpešti septembra 2016.

Knjiga je izšla pri založbi Sanje na pobudo Društva Humanitas in društva Focus, njen izid pa je sofinanciral Francoski inštitut v Sloveniji.

PREDSTAVITEV KNJIGE IN POGOVOR S SOAVTORJEM VINCENTOM LIEGEYJEM:

- na Filozofski fakulteti, kjer se bo srečal s študenti, alumnijem in predstavniki fakultete, v ponedeljek, 16. 11. 2015, ob 14h,
- v Mestnem muzeju, kjer se bosta soavtoju pridružila še Luka Mesec in Jože Mencinger. Pogovor pa bo povezovala Tanja Lesničar Pučko. Vabljeni v ponedeljek, 16. 11. 2015, ob 18.30,
- na srečanju z nevladnimi organizacijamu, 17. 11. 2015, ob 10h,
- na Fakulteti za družbene vede, 17. 11. 2015, ob 17h.

Prosimo vas, da svojo udeležbo zaradi lažje organizacije, potrdite tukaj ali nam pišete na ziva@buna.si.

IZ UVODA H KNJIGI Projekt Od-rasti: Manifest za brezpogojno podporo za neodvisnost, ki ga je pripravil David Limon, predsednik društva Humanitas:

"Rast se predstavlja kot zdravilo za vse tegobe družbe, kot rešitev za vse naše težave; je mantra, ki jo neskončno ponavljamo, fetiš, prepričanje, skorajda religija. Nedvomno je rast vabljiva metafora - sugerira gibanje navzgor, izboljšave, napredek, blagostanje, uspeh - njene protipomenke pa se glasijo padec, stagnacija, neuspeh. Kako bi sploh lahko kdorkoli resno nasprotoval rasti, nasprotoval napredku?

Obsedenost z rastjo je privedla do razmaha potrošništva in poblagovljenja. Pri tehnoloških izdelkih je načrtovana zastarelost že norma. Enako kot dejstvo, da so zlahka nadomestljivi. Dejanje nakupa je postalo samo sebi namen, nakupovanje je postalo hobi (v očeh mnogih celo pot k samouresničevanju in izpolnitvi) in zdi se, da je število nakupovalnih centrov, ki jih lahko družba vzdržuje, neomejeno.

In to nas privede do največjega problema obsedenosti z rastjo: ga planet lahko prenese? Lahko vsi prebivalci planeta živijo kot mi? Lahko vsak doseže način življenja, kakršnega globalni mediji propagirajo na vseh koncih našega planeta? (Na vprašanje "Koliko Zemelj bi potrebovali, če bi vsi trošili toliko kot povprečni Američan?" okoljski strokovnjaki navadno odgovarjajo 4, včasih tudi 5.) Je neomejena rast mogoča na omejenem planetu? Oziroma če se izrazim bolj populistično: ali uničujemo planet, zato da imamo lahko vsako leto nov pametni telefon?

Po padcu komunizma v zadnjem desetletju dvajsetega stoletja raste prepričanje, da 'ni alternative' trenutnemu, na rasti temelječemu kapitalističnemu sistemu. O vsem odločajo trgi (ki so očitno nevtralni arbitri) in ne voljeni predstavniki, ob čemer celo tisti na levi strani političnega spektra niso pripravljeni ali pa so nezmožni zoperstaviti se novi doktrini neoliberalne ekonomske politike prostega trga, ki nam je še kako poznana v obliki varčevalnih ukrepov, privatizacije, krčenja (in demonizacije) javnega sektorja, 'fleksibilnih' delovnih praks in prekarnih oblik zaposlitve (npr. pogodbe brez določenega števila ur), stalnih reform (ki pogosto pomenijo izgubo težko izborjenih pravic), reševanja bank in finančnih institucij z javnim denarjem (v smislu privatizacije dobička in nacionalizacije dolga), širjenja ideje, da si najbolj razvite države sveta preprosto ne moremo privoščiti socialne države, in tako naprej. Menim, da je edina pot, ki vodi naprej, radikalna ‒ nikakršnih kozmetičnih popravkov in blaženja najhujših posledic sistema ('kapitalizem s človeškim obrazom'), temveč kljubovanje in izpodbijanje samih temeljev, med katerimi je osrednji koncept rasti. In tu vstopi pričujoča knjiga.

Trenutni ekonomski model nas sili, da smo pasivni potrošniki, ki se v svojih zasebnih mehurčkih odločamo, kaj kupiti, a prihodnost od nas zahteva, da (ponovno) postanemo zavedni, osveščeni in aktivni državljani (z vsem, kar ta beseda pomeni). Zahteva tudi, da se odrečemo nedosegljivemu cilju neskončne rasti, da kot družba odrastemo od rasti. In Slovenija se zdi kot primeren kraj za začetek: država OECD z najvišjo stopnjo enakosti (Ginijev koeficient 0,2), kjer je kljub vsemu solidarnost še vedno vrednota in kultura še vedno nekaj pretežno kolektivnega, država z obiljem naravnih virov in potenciala. Tu je ogromno možnosti za skromno, zadovoljno življenje in za dostojanstvo vsakogar, a na nas je, da to uresničimo. Debata se prične tu."



Humanitas aktualno

Preberi vse novice

Globalno aktualno

Preberi vse novice

Kaj lahko narediš ti?

Veseli bomo, če se nam boste pridružili ali kako drugače podprli naše delo.0,5 % dohodnine Finančna in materialna pomoč Članstvo v društvu