V aprilu smo brali knjigo Georga Monbiota. Knjigo si lahko izposodite v Humanitasovi Hiši svetov.*

Monbiot je znan britanski okoljski aktivist, politični in okoljski kolumnist časopisa Guardian in avtor številnih knjig na temo zaščite narave in spopadanja z okoljsko krizo. Poleg Out of the Wreckage je znan tudi po Naprej k naravi, Vroče, itd.

Vir fotografije

Knjiga Out of the Wreckage: A New Politics in the Age of Crisis predstavlja novo pot v boljšo družbo. Avtor trdi, da bomo s “politikami pripadnosti” uspeli zgraditi novo zgodbo, ki bo spodbudila upanje ljudi in spremenila družbo na boljše. Prešli bomo v družbo večje povezanosti ljudi in povezanosti med ljudmi ter naravo.

Svet se sooča s številnimi krizami: kriza demokracije, okoljska kriza, trenutni čas je čas atomizacije, alienacije, soočamo se z epidemijo samote. Materialna blaginja zadnjih stoletij ni prinesla obljubljene sreče. Anksioznost, nezadovoljstvo nas vodita k potrošništvu. Prišlo je do izgube povezanosti ljudi z ljudmi in prostorom, občutkom smisla in namena – alienacije. Ekonomski sistem, ki “določi ceno vsega in vrednost ničesar”, politični sistem, “ki zasleduje gospodarsko rast nad vsem ostalim” in organizacijska struktura, “ki nas osami”, te trende samo še okrepijo.   Tekmovalnost in individualizem sta v srčiki sekularne religije 21. stoletja – neoliberalizma.

Monbiot na začetku torej oriše zgodbo današnjega časa, ki predpostavlja človeško naravo kot tekmovalno in egoistično. Krize s katerimi se soočamo v današnjih časih pa lahko reši le nova zgodba, pozitivna vizija prihodnosti, ki bo zamenjala trenutni narativ neoliberalizma (in socialne demokracije, ki se velikokrat kaže kot trenutno edina alternativa). Potrebujemo novo zgodbo, ki predpostavlja sodelovalno in altruistično človeško naravo in sistem, ki bo te značilnosti spodbujal. 

Večja vključenost ljudi v skupnost in močnejša kultura participacije lahko po avtorjevem mnenju izboljšata upanje ljudi in politično življenje, to pa bo pripomoglo k temu, da nazaj prevzamemo nadzor nad našim političnim in ekonomskim življenjem. Omogočilo nam bo strmoglaviti sile, ki so nam do sedaj preprečevale ambicije po boljši družbi. Preko občutkov skupnosti in pripadnosti lahko ponovno odkrijemo našo človeškost, naš altruizem in medsebojno pomoč.

V knjigi predstavi trenutno delovanje in razumevanje ekonomske sfere in trdi, da ekonomski modeli stavijo na rast bruto domačega proizvoda (BDP) kot rešitev vseh problemov. Kot alternativo med drugim omeni delo Kate Raworth, Doughnut Economics, ki v svojem modelu zastavi cilj “zadovoljevanje potreb vseh v okviru omejitev planeta”. Monbiot govori o novi ideji ekonomskega sistema z elementi trga, države, skupnin (commons) in gospodinjstev. Na podoben način analizira tudi trenutni politični sistem, ki velikokrat nudi premalo možnosti za participacijo in ne pripelje do transformativnih sprememb. Hkrati omeni tudi problem naraščajoče moči nedemokratičnih globalnih forumov, ki segajo onkraj nacionalnih držav in jih je nemogoče nadzirati. Preko predstavitve konceptov participatorne demokracije, skupnin, univerzalnega temeljnega dohodka, ponovnega uravnoteženja svetovnega gospodarstva in omejevanja moči korporacij torej ponudi možnosti, kako lahko kolektivno organiziramo družbo in jo usmerimo v boljšo, bolj egalitarno in pravično prihodnost za vse.

Zadnji del knjige Monbiot nameni politični kampanji Bernija Sandersa (kandidat za predsednika na ameriških volitvah leta 2016), kjer Monbiot razume njegovo strategijo “velikega organiziranja” kot strategijo, ki spodbudi masovno mobilizacijo ljudi, potrebno za transformacijske spremembe družbe in ne samo minimalne spremembe politik. Ta primer političnega organiziranje avtor ponudi kot primer možnega načina za dosego potrebnih sprememb. Knjiga pa se konča tako, kot se začne – z zgodbo. Zgodbo, ki nam bo, preko obnove skupnosti in večje participacije omogočila opustitev idealizacije tekmovalnosti in individualizma, nas usmerila v altruizem in empatijo ter vodila iz alienacije in samote v pravičnejšo in boljšo družbo.

Ker se bo za resnejšo transformacijo družbe potrebno zoperstaviti moči akterjev, ki zagovarjajo trenutno stanje, se je potrebno zavedati, kje lahko iščemo to proti-moč in jo razvijemo do dovoljšnje mere, da nam omogoči resnejše spremembe. Monbiot se tu osredotoča na povezanost s skupnostjo in kolektivno moč, ki lahko iz skupnosti izvira. Kar pri Monbiotu umanjka pa je vloga delavskega gibanja, ki je zgodovinsko gledano eden izmed ključnih dejavnikov pri številnih progresivnih družbenih spremembah. Govora ni o potencialih močnega organiziranega delavskega gibanja, ki se lahko zoperstavi kapitalistom, ki so velikokrat tisti, ki imajo največ od ohranitve trenutnega sistema. Nenazadnje je prav z vzponom neoliberalizma in moči korporacij prišlo do oslabitve delavskega gibanja, ki je v zgodovini bilo najpomembnejši akter pri izboritvi pozitivnih sprememb v prid ljudstvu in v smer pravičnejše in boljše družbe. Ne preizprašuje zares niti kapitalizma samega, vendar samo problematizira trenutni odraz kapitalizma, neoliberalizem. Vprašanje, ki si ga moramo postaviti je, ali ne izvira alienacija in vse opisane krize prav iz kapitalizma (in ne samo neoliberalizma) in ali je mogoče le-te (predvsem pa okoljsko krizo) rešiti brez odprave glavnega vzroka, ki vse te krize združuje – kapitalističnega ekonomskega sistema.

Avtor: Luka Mofardin

*V Hiši svetov je na voljo zbirka raznolikih gradiv (strokovne publikacije, leposlovje, filmi, igre, knjige za otroke idr.), ki jo vsako leto nadgrajujemo, prav tako pa v okviru Hiše svetov organiziramo javne dogodke, kot so filmski in pogovorni večeri, predstavitve knjig, pogovore z gosti in gostjami, delavnice, fotografske in likovne razstave, predstavitve projektov, pravljične večere… Tako pri izboru novih gradiv kot pri organizaciji dogodkov poskušamo slediti aktualnim družbenim tematikam in se jih lotevamo skladno s trendi globalnega učenja.