Na današnji dan obeležujemo mednarodni dan spomina na trgovino s sužnji in njeno ukinitev. Povod je bila velika vstaja sužnjev v provinci Saint-Domingue na vzhodni strani Haitija (današnja Domninikanska republika) prav 23. avgusta leta 1791. Vstaja je bila povod za dolgotrajen in mučen proces izkoreninjanja suženjstva, tako tragičnega dela naše zgodovine.

VIR: Martinet (del.) – Masson (Sculp.), Public domain, via Wikimedia Commons

Suženjstvo se pojavlja skozi vso zgodovino od starodavne Grčije, Rima, Kitajske, Brazilije itd. in je seveda vedno predstavljalo dober zaslužek sužnjelastnikom. Samo v Afriki je bilo zasužnjenih več kot 15 milijonov ljudi. Kljub odpravi suženjstva, za katerega si želimo, da bi bil le še poglavje v zgodovinskih učbenikih in del kolektivnega spomina, je spomin na grozote še vedno močan. Je v opomin in razumevanje, zakaj se novodobne oblike suženjstva še vedno pojavljajo in dogajajo. Posledice suženjstva so še danes globoko prisotne v številnih kulturah. Vse od rasizma, diskriminacije, prisilnega dela do prisilnih porok in tudi v različnih mnogo bolj prefinjenih oblikah podjarmljenja.

Če vas tematika zanima, lahko o njej več najdete v gradivih, zbranih v Humanitasovi Hiši svetov. Med drugim vam lahko pride prav tudi ta seznam. Tudi spodnja predloga za branje najdete v naši specializirani knjižnici.

Lynn Hunt: Inventing Human Rights: A History

Avtorica Lynn Hunt, profesorica in zgodovinarka, nas v eseju popelje skozi zgodovino priznanja človekovih pravic, kako so je razumevanje pravic čez burno zgodovino spreminjalo in kako je vse to vplivalo na sposobnost ljudi, da jih ozavestijo in zaščitijo. Ideje o človeških odnosih in novih idealih ter normah so se širile po svetu tudi skozi zanimivo perspektivo in komunikacijo v obliki romanov in umetnosti.

Neil Stammers: Human Rights and Social Movements

Avtor dela je Neil Stammers, častni raziskovalec na Fakulteti za družbene vede in kulturologijo Univerze v Sussexu. V izbrani knjigi izpostavlja družbena gibanja, ki so po njegovem mnenju eden večjih dejavnikov, ki oblikujejo naše predstave o človekovih pravicah in jih izven konteksta različnih bojev in gibanj niti ni mogoče pravilno razumeti.