8. junija že 13. leto zapored obeležujemo Svetovni dan oceanov, ki ga je že v letu 1992 na okoljskem vrhu v Riu de Janeiru predlagala Kanada. Na ta dan različne skupine in mednarodne skupnosti izpostavljajo pomembnost oceanov in pomemben vpliv, ki ga imajo oceani na naše vsakdanje življenje. Oceani so tako kot deževni pragozd pljuča našega planeta, oskrbujejo nas z večino kisika, ki ga vnašamo v telo. Letošnja osrednja tema dne se imenuje »Ocean: življenje in preživetje«. Zadnjih nekaj let se krepi zavedanje, da je prisotnost odpadkov, predvsem plastičnih, v svetovnih morjih velika grožnja morskemu ekosistemu, s tem pa tudi ljudem. Po nekaterih ocenah odpadki iz plastičnih materialov predstavljajo med 60 in 90 odstotkov vseh odpadkov v morjih in na obalah po svetu. Vprašanje za vse nas pa je, kdaj je do tega enormnega onesnaževanja prišlo in kaj vse so razlogi za to. Kdo in kako lahko to onesnaževanje ustavi? Nekaj odgovorov na tovrstna vprašanja boste našli v naboru gradiva Humanitasove specializirane knjižnice Hiša svetov, v katero vas lepo vabimo. med drugim si lahko izposodite že skoraj kulten film Toma Križnarja Darfur: Vojna za vodo.

Ob Svetovnem dnevu oceanov pa vam namesto knjižnega priporočila priporočamo ogled dokumentarca My Octopus Teacher avtorjev Pippa Ehrlicha in James Reeda. Dokumentarec v Hiši svetov sicer zaenkrat še ni dostopen, lahko pa si ga ogledate na Netflixu.

Pippa Ehrlich in James Reed: My Octopus Teacher

Hobotnice so nenavadne in njihova telesa pa so polna možganskih nevronov. S človekom so sposobne razviti globok čustveni odnos in navezanost, kar je na svoji koži izkusil tudi potapljač Craig Foster. Ob rednih treningih in potopih v hladnih algastih gozdovih južnoafriškega rta Cape of Storms, je naletel na nenavadno srečanje. Da bi se kdo spoprijateljil s hobotnico? Morda s tisto iz bondovskega Octopussy že, a z morsko nikakor. Ta dokumentarec pa nam prikaže prav to – ultimativno bližnje srečanje tretje vrste. Foster, južnoafriški okoljevarstvenik v krizi srednjih let, ki je potreboval le malce terapevtske samote, skozi prijateljevanje s tem predstavnikom glavonožcev premaga depresijo in se nauči veliko novega o sebi in svetu okoli sebe. Film pri gledalcu vzbudi podobna vprašanja in občutke, ki jih v filmu izpostavi glavni junak. Ob takih prizorih močne vezi med človekom in hobotnico nihče ne more ostati ravnodušen.

Prispevek je pripravil Humanitasov prostovoljec Simon Nemanič, ki vabi k prebiranju knjig iz naše Hiše svetov. Nekaj zanimivih bralnih predlogov, ki se navezujejo na področje vode, je dostopnih na tej povezavi.