V kotičku Hiše svetov, ki jo ustvarjamo v ljubljanski Mestni knjižnici, že leta nabiramo knjige naprednih mislih, prevedenih predvsem v angleščino, nabiramo pa tudi zbirko v arabskem jeziku, farsiju in drugih, da ljudje, ki so zaradi preživetja k nam migrirali, v Sloveniji še vedno lahko ostajajo v stiku z njihovim maternim jezikom in kulturo, saj je to (njihova) človekova pravica, včasih pa edini preostali košček kraja v njih, od koder so prišle in prišli. Duševne stiske v ranljivih skupnostih in tudi širše so velikanske, sistemska in brezplačna pomoč pa za večino nedosegljiva. Vsi, ki delamo z ljudmi, pa lahko še posebno ob težkih družbenih okoliščinah ponudimo orodja za blaženje in soustvarjamo prostore zdravljenja.

Zato smo nedavno v sklopu Humanitasovega programa Hiša svetov povezali knjige in duševno zdravje ter organizirali mednarodno usposabljanje o travmah in biblioterapiji skozi prizmo medkulturnosti. 3-dnevno izobraževanje Knjige nas bodo rešile (Book as Saviors), smo organizirali v sodelovanju z Univerzo Sigmunda Freuda, drugi partner iz projekta Anthropolis, pa je iz Budimpešte pripeljal skupino udeležencev.

Na prvi dan smo zagrizli v teorijo travme, a skozi življenjski primer psihiatra, psihoterapevta in direktorja Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani, Mirana Možine. Naučili smo se lahko, da se nezdravljena travma prenaša v naslednje generacije, mi pa živimo v mreži travm. Sanja Cukut Krilić iz ZRC SAZU nam je predstavila stanje duševnega zdravja oseb z migrantsko izkušnjo v Sloveniji in Evropi, Kaja Ulčar Osterma in Klara Lelja iz SFU Ljubljana pa, kako intervenirati v krizi in poskrbeti zase pred izgorelostjo.

Drugi dan je o osnovah biblioterapije in etičnih poudarkih znanje delil Marijan Špoljar iz Mestne knjižnice Ljubljana, Alja Adam iz Inštituta Satori pa je ustvarila čutno izkustvo z bibilioterapijo.

Tretji dan je vsebine prevzelo društvo Humanitas. Payman Qasimian, ki z društvom že več let sodeluje in so-vodi delavnice na temo migracij, je predstavil svoj tragični ep o iskanju varnosti izven rodnega Irana, Anwar Samara and Omar David Ash’al iz Palestine, ki trenutno študirata v Sloveniji, pa sta natančno razložila sistem kolonializma na primeru njune izginjajoče države. Z gledališkimi metodami, ki jih razvija društvo, smo raziskovali duševne stiske kot posledice družbeno sistemske neenakosti. Tik pred slovesom smo ustvarili še akcijske načrte.

Z jesenjo bomo z novim znanjem, po vzoru bralnih skupin v angleškem Leedsu, začeli razvijati bralne skupine, primarno namenjene prosilcem za azil in osebam z begunsko izkušnjo, v Ljubljani in Budimpešti. Z izkušnjo kolektivnega branja želimo okrepiti potencial za boljše počutje, predvsem pa krepitev in emancipacijo posameznikov, posameznic in skupnosti.

Usposabljanje je bilo brezplačno in financirano v sklopu projekta »Poglavje: Potni list« s strani Evropske unije.

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.