Namen programa

Glavni namen programa podpore otrokom in lokalnim skupnostim je podpora otrokom na njihovi izobraževalni poti, saj verjamemo, da je izobrazba ključ do boljše prihodnosti. Hkrati pa s podporo skupnostnih projektov prispevamo k opolnomočenju lokalnih skupnosti, iz katerih otroci prihajajo. S pomočjo mesečnih prispevkom podpornikov in podpornic poravnamo šolnino otrok, vključenih v program, ter jim priskrbimo šolske uniforme in šolske potrebščine.

V program je trenutno vključenih skoraj 200 otrok in njihovih staršev iz krajev Bobo-Dioulasso v Burkini Faso, Kendu Bay v Keniji, Larabanga v severnem delu Gane ter iz več kot 20 vasi v južnem delu Gane. Sočasno zagotavljamo tudi izboljšanje ostalih življenjskih pogojev ter pomagamo pri uresničevanju skupnostnih projektov, kot so izgradnja knjižnice in mladinskega centra, ureditev ekološkega vrta, opolnomočenje žensk, omogočanje zdravstvenih pregledov in nudenje dodatne učne pomoči. Program v manjšem obsegu izvajamo tudi v Sloveniji, kjer podpiramo otroke iz socialno šibkejših družin.

Zakaj je podpora potrebna? Več kot 700 milijonov ljudi na svetu še vedno živi z manj kot 1,90 $ na dan, od tega večina v podsaharski Afriki. Med njimi je največ otrok. Ti v veliki meri prebivajo v ruralnem okolju in nimajo dostopa do osnovnih zdravstvenih in šolskih storitev, niti do elektrike. Dodatno pa prav to ranljivo skupino otrok in odraslih ekonomske krize, pomanjkanje hrane in podnebne spremembe prizadenejo bolj kot ostalo populacijo.

Kratka zgodovina programa

Program vodimo že od leta 2001 in ponosni smo, da smo v tem času podprli več kot 800 otrok: do leta 2020 jih je 69 že končalo ali pa še obiskuje poklicno šolo, več kot 170 jih je končalo gimnazijo ali srednjo šolo, kar 60 jih je odšlo študirat na univerzo, velika večina pa je uspešno zaključila osnovno šolo.
Skupaj z našimi podporniki in podpornicami in v sodelovanju z lokalnimi koordinatorji smo v tem času:

• omogočili izgradnjo in delovanje mladinskega centra v mestu Bobo Dioulassu v Burkini Faso, kjer so knjižnica z bogatim kulturnim programom ter prostori za nastanitev prostovoljcev in z možnostjo oddajanja turistom;

• omogočili izgradnjo in delovanje knjižnice v kraju Busua (jug Gane) in kraju Larabanga (sever Gane);

• že leta 2002 smo se v Burkina Fasu pričeli povezovati z obrtniki, umetniki in tkalkami ter leta 2004 v Ljubljani soustanovili pravično trgovino 3MUHE, kjer so na prodaj njihovi izdelki;

• v letih 2008 in 2011 smo ženske (matere otrok, ki so bili takrat vključeni v program), podprli pri usposabljanju v tkalskem poklicu;

• od leta 2017 dalje v kraju Busua (jug Gane) podpiramo delovanje zdravstvene ambulante;

• v okolici Akre, glavnega mesta Gane, podpiramo projekt »Zelena vas«, ki z ekološkim vrtnarjenjem in gradnjo iz recikliranih materialov prispeva k ozaveščanju mladih o pomenu varovanja okolja.

VEČ O TEM, KAKO SE JE VSE SKUPAJ ZAČELO, IN NEKAJ UTRINKOV IZ PRETEKLIH LET

Začetki programa Podpore otrokom in lokalnim skupnostim segajo v leto 2001, ko je ena izmed ustanoviteljic društva Humanitas, Eva Marn, v mestu Bobo-Dioulasso (Burkina Faso) spoznala učitelja Seydouja Ganouja. Seydou je kasneje postal predsednik društva Kafuli in skupaj s slovenskimi podporniki in podpornicami smo pričeli snovati in razvijati program podpore izobraževanju otrok. Kmalu zatem smo ustanovili tudi knjižnico, ki jo skupaj z organizacijo  FAVL  vodimo še danes. Program se je v naslednjih letih razširil v sosednjo Gano: na severu Gane v vasi Larabanga sodelujemo z organizacijo  AEDIRG, ki jo vodi Abubakar Abdoul Fatawu, na jugu Gane pa z organizacijo  EHTNetwork, ki jo vodi Ebenezer Parditey. Program podporništva smo vzpostavili tudi v kraju Kendu Bay na zahodu Kenije, kjer sodelujemo z organizacijo Kendu Bay Rural Integrated Project, ki jo vodi Richard Ochieng’ Odiere. V manjšem obsegu in s poudarkom na podpori otrokom iz socialno šibkejših družin pa program poteka tudi v Sloveniji.

SPOROČILA NAŠIH PODPORNIC IN PODPORNIKOV

Kratka zgodovina programa

Program vodimo že od leta 2001 in ponosni smo, da smo v tem času podprli več kot 800 otrok: do leta 2020 jih je 69 že končalo ali pa še obiskuje poklicno šolo, več kot 170 jih je končalo gimnazijo ali srednjo šolo, kar 60 jih je odšlo študirat na univerzo, velika večina pa je uspešno zaključila osnovno šolo.
Skupaj z našimi podporniki in podpornicami in v sodelovanju z lokalnimi koordinatorji smo v tem času:

• omogočili izgradnjo in delovanje mladinskega centra v mestu Bobo Dioulassu v Burkini Faso, kjer so knjižnica z bogatim kulturnim programom ter prostori za nastanitev prostovoljcev in z možnostjo oddajanja turistom;

• omogočili izgradnjo in delovanje knjižnice v kraju Busua (jug Gane) in kraju Larabanga (sever Gane);

• že leta 2002 smo se v Burkina Fasu pričeli povezovati z obrtniki, umetniki in tkalkami ter leta 2004 v Ljubljani soustanovili pravično trgovino 3MUHE, kjer so na prodaj njihovi izdelki;

• v letih 2008 in 2011 smo ženske (matere otrok, ki so bili takrat vključeni v program), podprli pri usposabljanju v tkalskem poklicu;

• od leta 2017 dalje v kraju Busua (jug Gane) podpiramo delovanje zdravstvene ambulante;

• v okolici Akre, glavnega mesta Gane, podpiramo projekt »Zelena vas«, ki z ekološkim vrtnarjenjem in gradnjo iz recikliranih materialov prispeva k ozaveščanju mladih o pomenu varovanja okolja.

VEČ O TEM, KAKO SE JE VSE SKUPAJ ZAČELO, IN NEKAJ UTRINKOV IZ PRETEKLIH LET

Začetki programa Podpore otrokom in lokalnim skupnostim segajo v leto 2001, ko je ena izmed ustanoviteljic društva Humanitas, Eva Marn, v mestu Bobo-Dioulasso (Burkina Faso) spoznala učitelja Seydouja Ganouja. Seydou je kasneje postal predsednik društva Kafuli in skupaj s slovenskimi podporniki in podpornicami smo pričeli snovati in razvijati program podpore izobraževanju otrok. Kmalu zatem smo ustanovili tudi knjižnico, ki jo skupaj z organizacijo FAVL vodimo še danes. Program se je v naslednjih letih razširil v sosednjo Gano: na severu Gane v vasi Larabanga sodelujemo z organizacijo AEDIRG, ki jo vodi Abubakar Abdoul Fatawu, na jugu Gane pa z organizacijo EHT Network, ki jo vodi Ebenezer Parditey. Program podporništva smo vzpostavili tudi v kraju Kendu Bay na zahodu Kenije, kjer sodelujemo z organizacijo Kendu Bay Rural Integrated Project, ki jo vodi Richard Ochieng’ Odiere. V manjšem obsegu in s poudarkom na podpori otrokom iz socialno šibkejših družin pa program poteka tudi v Sloveniji.

V čem se podporništvo razlikuje od podobnih programov ?

Podpora izobraževanju posameznikov in skupnosti

Prepričani smo, da je izobraževanje otrok in odraslih ključna točka prekinitev začaranega kroga neizobraženosti, revščine, zdravstvene in socialne izključenosti.

To potrjujejo tudi številne študije, ki kažejo, da je izobraževanje eden izmed ključnih dejavnikov razvoja posamezne države: vpliva na zmanjšanje umrljivosti otrok ter na boljšo skrb za zdravje in prehrano, omogoča načrtovanje družine ter boljše izkoriščanje posameznikovih potencialov. Izobraženi posamezniki in posameznice s svojimi znanji pripomorejo tudi k razvoju svojih družin in skupnosti. In nenazadnje, izobraževanje posameznikom omogoča poznavanje njihovih pravic in odgovornosti ter aktivno udeležbo v družbi.

Spoštovanje lokalnih tradicij in običajev

Ker spoštujemo lokalne tradicije in običaje, podpiramo skupnosti in ne zgolj posameznikov.

V primerjavi z drugimi podobnimi projekti je Humanitasov program skupnostno naravnan. To pomeni, da podporniki/ce s svojimi mesečnimi prispevki ne podpirajo le posameznega otroka, temveč celotno lokalno skupnost. V vseh krajih, kjer izvajamo program, imamo lokalnega predstavnika, ki sredstva posreduje otrokom in družinam, ki podporo najbolj potrebujejo, ter nameni skupnostnim projektom, ki koristijo vsem članom skupnosti.

Takšen način podpore smo izoblikovali na podlagi dolgoletnih izkušenj, ki so pokazale, da v večini afriških družb še vedno prevladuje kolektivni duh, obdarovanje posameznikov pa lahko vzbuja občutke zapostavljenosti in krivičnosti pri otrocih in odraslih, ki ostanejo praznih rok.

Tesno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi

Sledimo pobudam, ki prihajajo iz skupnosti samih, in se izogibamo pokroviteljskemu odnosu do tamkajšnjih prebivalcev.

Na vseh lokacijah, kjer poteka program podporništva, imamo lokalnega koordinatorja, ki v sodelovanju in dogovoru s člani skupnosti vodi izvajanje projektov in predlaga nove projekte. Ti lokalni predstavniki tudi najbolje poznajo posebnosti tamkajšnje kulture in tradicije. Projektne aktivnosti zato določamo skupaj.

Okoljska ozaveščenost

Zavedamo se, da ekonomski kriteriji niso edino merilo napredka. Številne države globalnega Juga so v zadnjih desetletjih doživele veliko gospodarsko rast in zmanjšale svoje težave z revščino. A cena, ki so jo ljudje za ta napredek plačali, je velika. Marsikje je šel gospodarski razvoj roko v roki z degradacijo okolja ter razkrojem tradicij, navad in običajev. Na Humanitasu zato skupaj z lokalnim prebivalstvom iščemo boljše razvojne poti. V bližini ganske prestolnice Akre smo podprli projekt »Zelena vas«, ki omogoča razvoj ekološkega vrta in nudi prostor za druženje in učenje, prostor pa je v celoti urejen z uporabo recikliranih materialov. Vrt je namenjen tudi učenju o ekološki pridelavi vrtnin in sadja, hkrati pa predstavlja priložnost za zaslužek nekaterih otrok po končanem šolanju.

Spodbujanje odgovornosti posameznika

Verjamemo v rek »Če želiš nekomu pomagati, mu ne pokloni ribe, pač pa ga ribe nauči loviti«.

Zato jih spodbujamo k prevzemanju odgovornosti zase. Pri programu podpore otrokom in lokalnim skupnostim tako ne gre za brezpogojno in nenamensko pomoč v obliki dajanja denarja ali materialne pomoči, temveč za podporo, ki mladim omogoča prevzemanje odgovornosti za lastno prihodnost in jih spodbuja k zaupanju v lastne sposobnosti.

Majhni režijski stroški in preglednost porabljenih sredstev

Humanitas je majhna organizacija z majhno ekipo, zato so tudi administrativni stroški majhni.

Poleg tega naš program vlaga neposredno v razvoj lokalne skupnosti in njenih članov, zato lahko to storimo brez dolgotrajnih administrativnih postopkov, značilnih za večje državne ali mednarodne organizacije. Podporniki trikrat letno prejmejo glasilo z novicami, v katerem jih seznanimo o novostih in dosežkih na posamezni lokaciji, kjer program podporništva poteka.

Pogosta vprašanja in odgovori

Kakšna je Humanitasova zgodba?

Društvo Humanitas je bilo ustanovljeno marca 2000 kot prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki delujejo v dobro otrok in odraslih. Smo nevladna organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju  globalnega učenja in programa podpore otrokom in lokalnim skupnostim.

Osnovni namen ustanovitve in cilj delovanja društva Humanitas je zaščita in pomoč nepriviligiranim skupinam prebivalstva v Sloveniji in po svetu, zastopanje in uveljavljanje njihovih interesov, posebno otrok, promocija, izobraževanje in svetovanje o temeljnih človekovih pravicah.

Zakaj še nisem slišal/a za Humanitas?

Najverjetneje zato, ker nismo tako usmerjeni v javnost in ker smo res majhna organizacija. Večinoma delamo s šolami, učitelji, mladinskimi organizacijami, nevladnimi organizacijami, veliko se povezujemo s partnerji iz tujine in sodelujemo v mednarodnih projektih…

Kako dolgo je Humanitas že prisoten v Afriki?

Humanitas je prisoten v Afriki že 19 let. Leta 2001 smo zasnovali program pomoči otrokom, ki se je sčasoma razvil v precej širše zastavljeno podporo otrokom in lokalnim skupnostim.  Začeli smo v Burkini Fasu in na severu Gane, nato smo se razširili v Kenijo in v južni del Gane in danes sodelujemo z lokalnimi organizacijami na kar štirih lokacijah na afriškem kontinentu. Številni podporniki in podpornice so z nami že od vsega začetka.

Sprva se je program podporništva imenoval botrstvo. Bili smo prvi, ki smo Slovencem in Slovenkam ponudili možnost, da postanejo botri in botre točno določenemu otroku v Afriki. Pridruženim botrom in botram, ki so želeli biti v stiku z varovanci, smo tudi redno pošiljali poročila, fotografije, mnogi so odpotovali v Afriko na srečanje.

Leta 2015 smo program spremenili, saj so se tekom let pokazale številne pomanjkljivosti. Številni botri in botre so v času gospodarske krize odpovedali podporo in to nam je povzročilo veliko težav, saj je ukinitev podpore za mnoge otroke pomenila, da so morali vsaj začasno končati šolanje. V vsakem primeru smo se potrudili najti rešitev in nadomestilo, a žal vedno ni šlo. Posledično smo preoblikovali program iz botrstva posameznega otroka v podpiranje skupnosti, s čimer spoštujemo lokalne tradicije in običaje.

Kako veste, kaj se dogaja v afriških skupnostih?

V vseh skupnostih ima Humanitas svoje lokalne predstavnike, s katerimi sodelujemo že vrsto let in s katerimi smo razvili obojestransko zaupanje. Koordinatorica programa je redno z njimi v stiku, pošiljajo nam tudi novice za spletno stran in glasila, vsako leto pripravimo skupaj tudi letno poročilo. Občasno obiščejo Slovenijo in tudi koordinatorica občasno obišče lokacije. Včasih na lokacijah (to velja predvsem za sever Gane) sprejmejo tudi prostovoljce iz Slovenije v okviru prostovoljskega programa GLEN, ki ga koordinira partnerska organizacija Voluntariat.

Za kaj potrebujete 25 evrov mesečno oziroma 300 evrov letno?

S pomočjo mesečnih prispevkov podpornikov in podpornic krijemo stroške šolnine, priskrbimo jim šolske uniforme in šolske potrebščine, po potrebi tudi zdravila, oblačila in ostale življenjske potrebščine, če jih po oceni našega lokalnega predstavnika potrebujejo.

25 evrov je znesek, ki smo ga že pred leti postavili skupaj z lokalnimi predstavniki na naših afriških lokacijah. Ocenili smo, da bomo s to vsoto lahko pokrili mesečne stroške šolanja enega otroka. Seveda za mlajše potrebujemo nekoliko manj, a zato srednješolci potrebujejo več in se to nekako uravnoteži. Prav tako obstajajo velike razlike med državami – v Keniji so denimo šolnine tako visoke, da otrokom in staršem zelo težko pomagamo kriti še kaj drugega v zvezi s šolo. Zato nam je še toliko bolj pomemben sklad, v katerega se stekajo enkratne donacije. Z njimi lahko priskočimo na pomoč v nujnih primerih in skušamo uravnotežiti pomoč na vseh štirih lokacijah.

Zakaj bi pomagali v Afriki, če toliko ljudi potrebuje pomoč doma?

Republika Slovenija morda v praksi ni tako socialna država kot na papirju, vendar imamo k sreči pri nas razvite številne mehanizme socialnega varstva in zelo dragoceno je, da je pri nas dobro razvita civilna družba, ki pomaga ljudem v stiski. Spomniti moramo tudi na brezplačno šolstvo, zaradi katerega se lahko pohvalimo z izjemnim deležem pismenih otrok.

V Sloveniji pripada vsakemu otroku osnovnošolsko izobraževanje, vsem je omogočen dostop do visokošolske izobrazbe in po razmeroma enostavni poti je mogoče priti do diplome, medtem ko imajo na drugi strani mnogi otroci v Afriki otežen dostop do osnovnih zdravstvenih in šolskih storitev. Pogosto bivajo v težkih razmerah, posledično so pogosto prisiljeni zelo zgodaj začeli z delom in prispevati v družinski proračun.

Slovenija je del razvitega sveta in kot takšna nosi del odgovornosti za to, da skrbi za enakomeren, progresiven in trajnostni razvoj v svetu. V društvu Humanitas verjamemo, da je naša prihodnost in prihodnost naših otrok odvisna od uravnoteženega razvoja celega sveta. Prepričani smo, da je izobraževanje otrok in odraslih ključna točka za prekinitev začaranega kroga neizobraženosti, revščine, zdravstvene in socialne izključenosti.

V čem se razlikuje Humanitasovo podporništvo od podobnih programov?

V programu podporništva je na prvem mestu izobraževanje. Pomoč je vezana na aktivno sodelovanje v šoli. Po našem prepričanju je izobraževanje ključno za prekinitev začaranega kroga revščine in izključenosti. Izobrazba je temelj in otroci, ki nimajo možnosti pridobiti vsaj osnovnošolske izobrazbe, so že v osnovi oropani temeljev za dostojno življenje.

Ne promoviramo odvisnosti. Na Humanitasu verjamemo v rek »če želiš nekomu pomagati, mu ne pokloni ribe, pač pa ga nauči loviti«. Verjamemo v ljudi, ki jih podpiramo in jih spodbujamo k prevzemanju odgovornosti za lastno prihodnost. Ne gre za brezpogojno in nenamensko pomoč, temveč za podporo pri razvoju zaupanja v lastne sposobnosti.

Zagovarjamo tudi, da je ključ do razvojnega napredka pomoč skupnosti. V primerjavi z drugimi podobnimi programi je Humanitasov skupnostno naravnan. Podporniki tako podpirajo celotno lokalno skupnost – pomoč gre tistim, ki jo najbolj potrebujejo in za trajnostne projekte, ki koristijo vsem in ustvarjajo pogoje tudi za otroke in mlade, ki niso vključeni v program. Takšen način smo izoblikovali na podlagi izkušenj, ki so pokazale, da v večini afriških skupnosti prevladuje kolektiven duh.

Reševanja težav se lotevamo celostno, saj so težave, s katerimi se otroci in odrasli v naših skupnostih srečujejo, navadno prepletene. Sledimo pobudam, ki prihajajo iz skupnosti samih, in se izogibamo pokroviteljskemu odnosu do tamkajšnjih prebivalcev. Na vsem lokacijah imamo lokalne koordinatorje, ki v sodelovanju s člani skupnosti vodijo izvajanje projektov in predlagajo nove. Vedno upoštevamo, da so rešitve prijazne tako ljudem kot okolju.

Bi podprli tudi naš program podpore v Sloveniji?

Zahvaljujoč podpornikom in podpornicam že od leta 2003 Humanitas lajša šolsko obdobje tudi slovenskim otrokom. Slovensko podporništvo je slovenska različica programa podpore otrokom v Afriki. Tako kot v afriških državah je tudi v Sloveniji pomoč vezana na šolanje. Trenutno je v program slovenskega podporništva pri Humanitasu vključenih okoli 25 otrok.

Podpornik oziroma podpornica lahko postanete tako, da prispevate določeno mesečno vsoto, ki v primeru podpore slovenskemu otroku znaša 34 evrov. Pomoč je primarno namenjena za šolske potrebščine, plačilo šolskih ekskurzij, tečajev, treningov ali drugih dobrin, ki jih otroci potrebujejo v izobraževalnem procesu. Če se želite pridružiti, se obrnite na barbara@humanitas.si

Ne želim si nobenih zavez na dolgi rok – kako vas lahko vseeno podprem?

Če ne želite postati podporniki, se lahko odločite za enkratno donacijo v sklad programa podporništvo ali pa donirate poljubni znesek za konkreten skupnostno naravnani projekt. V vseh državah razen v Keniji skupaj z lokalnimi partnerji vodimo namreč tudi skupnostne projekte. V Burkina Faso je to knjižnica, ki je še vedno ena redkih knjižnic v lokalni skupnosti, prav tako vodimo knjižnico v vasi Larabanga na severu Gane in v vasi Busua na jugu Gane, v okolici ganske prestolnice Akra pa podpiramo projekt Zelena vas, ki vključuje ekološki vrt in ribjo farmo, na katerih se otroci učijo ekološke pridelave, upravljanja vrta, pridelke odnesejo domov oziroma jih prodajo na lokalni tržnici in tako tudi sami prispevajo v sklad za šolnine.

Skupnostne projekte lahko podprete z enkratno donacijo tako, da izpolnite spletni  obrazec, lahko pa se obrnete na koordinatorico programa Barbaro Vodopivec (barbara@humanitas.si)  in poslala vam bo vse potrebne podatke ter uredila sponzorsko pogodbo.

Koliko denarja gre za administracijo?

Društvo Humanitas je majhna organizacija z majhno ekipo. Prizadevamo si, da bi bili stroški administracije in logistike čim manjši. V povprečju ne presežejo 20 odstotkov letno, saj je na programu redno zaposlena le ena oseba. To je koordinatorica projekta Barbara Vodopivec, ki je za odgovore na morebitna še neodgovorjena vprašanja dosegljiva na e-naslovu barbara@humanitas.si.

OPIS FOTOGRAFIJ ( OD LEVE PROTI DESNI )

  • 2004 – 2005: Zgradili smo knjižnico in center za delavnice ter bivanje prostovoljcev v mestu Bobo-Dioulasso (Burkina Faso).
  • 2008: Aktivnosti za otroke in mlade v knjižnici in dvorišču centra v Bobo-Dioulassu (Burkina Faso).
  • 2002: V Burkina Fasu smo organizirali delavnice za ženske za proizvodnjo izdelkov iz blaga, barvanih s tradicionalnimi lokalnimi tehnikami, povezovati smo se začeli z obrtniki, umetniki in tkalkami v pravično-trgovinsko navezo in leta 2004 v partnerstvu z Umanotero, slovensko fundacijo za trajnostni razvoj, ustanovili pravično trgovino 3MUHE v Ljubljani.
  • 2019: Izdelki tkalke Adiarre Traore na prodaj v trgovini 3Muhe (Ljubljana).
  • 2019: Pop-up frizerski salon z Assetou v trgovini 3Muhe (Ljubljana).
  • 2008 – 2011: V sodelovanju z Umanotero in Kafulijem smo izvedli projekta »Pravične tkalke v Burkina Fasu« in »Predelava bombaža v ženskih rokah«, v okviru katerih smo izučili 10 žensk v tkanju blaga iz bombaža in jih vključili v pravično trgovino. Med 2010-2011 smo nadaljevali s projektom »Do trajnostnega razvoja preko odgovornega turizma in pravično-trgovinskega povezovanja«, v okviru katerega smo v tkanju na velikih statvah izučili pet žensk, center za prostovoljce pa preoblikovali v turistično namestitev.
  • 2008: Usposabljanje tkalk – barvanje niti (Burkina Faso).
  • 2008: Tkalke pri delu (Burkina Faso).
  • 2019: Prenovljena hiša za goste (Burkina Faso).
  • 2019: Delavnica tehnike bogolan v mladinskem centru v Bobo Dioulassu (Burkina Faso).
  • 2019: Predstavnici mladinskega centra v Bobo Dioulassu, Adiarra in Ganamé (Burkina Faso).
  • 2007-2008: Zgradili smo knjižnico v vasi Busua na jugu Gane.
  • 2008: Delavnica za otroke v Busui (Gana).
  • 2017: Del knjižnice v vasi Busua smo namenili zdravstveni ambulanti (Gana).
  • 2017: Uradno odprtje zdravstvene ambulante v Busui (Gana).
  • 2019: Predstavnica društva Humanitas obišče zdravstveno ambulanto v Busui (Gana).
  • 2020: Prenovljena knjižnica v Busui (Gana).
  • 2017: Podpirati pričnemo projekt »Zelena vas«, ki ga v okolici Akre izvaja naša partnerska organizacija EHT Network (Gana). *Foto: Uroš Rojc, Muvi Media d.o.o.
  • 2019: Ekološki vrt v Zeleni vasi (Gana).
  • 2019: Urejanje ekološkega vrta v Zeleni vasi (Gana).
  • 2019: Lokalni koordinator Ebenezer Parditey z diplomanti in diplomantkami, ki so vključeni v program Podporništva, na srečanju v Zeleni vasi (Gana)
  • 2008-2009: V kraju Larabanga na severu Gane smo zgradili knjižnico, ki je namenjena učencem in učenkam, služi pa tudi kot prostor srečevanja za širšo lokalno skupnost. Knjižnica je še vedno edini takšen skupnostni center v Larabangi in bližnji okolici (Gana).
  • 2017: Aktivnosti za otroke v knjižnici v vasi Larabanga (Gana).
  • 2011-2012: V vasi Larabanga smo poleg knjižnice zgradili hišo za prostovoljce (Gana)
  • 2018: Obisk prvega mednarodnega prostovoljca Jakoba pri naši lokalni partnerski organizaciji v Larabangi (Gana).
  • 2019: Prenova hiše za prostovoljce v Larabangi (Gana).

 

 

 

Skip to content