Simon Nemanič

22. aprila vsako leto obeležujemo svetovni dan Zemlje. Na ta dan se po celem svetu odvijajo razni dogodki za osveščanje o varovanju okolja in boju proti podnebnim spremembam. Letos so v ospredju opozorila pred posledicami podnebnih sprememb in uničevanja okolja. V Sloveniji smo v letu 2020 izpustili v zrak 18,8 milijona ton emisij toplogrednih plinov v ekvivalentu CO2 ali 9 ton na prebivalca. Od vsakega od nas je odvisno, ali bomo obnovili Zemljo – ne samo zato, ker nam je mar za naravo, temveč tudi zato, ker je Zemlja naš planet, edini planet na katerem živimo. Vsi potrebujemo zdravo Zemljo, ki bo podpirala naša delovna mesta, preživetje, zdravje in srečo. Zdrav planet ni možnost – je nuja! O tem, da so poleg individualnih in skupnostnih akcij, nujno potrebne tudi spremembe politik pa v spodnjem čtivu iz Hiše svetov, ki ga priporoča Humanitasov dolgoletni prostovoljec Simon Nemanič. Knjigo je napisal Tim Flannery, na voljo pa je v zbirki naše specializirane knjižnice  Hiša svetov, ki se nahaja v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani.

Tim Flannery – The Weather Makers: The History and Future Impact of Climate Change

Knjiga zajema 36 kratkih esejev, ki napovedujejo posledice globalnega segrevanja, in je bila prevedena v več kot dvajset jezikov. Podaja dokaze skozi zgodovino podnebnih sprememb in jih poskuša primerjati s sedanjim časom. Avtor trdi, da bodo podnebne spremembe povzročile množično izumrtje vrst, če se bodo ravni ogljikovega dioksida v ozračju še naprej povečevale z enakim prirastkom. Svetovne temperature so se že dovolj zvišale, da so vsakoletna monsunska deževja v afriški regiji Sahel veliko krajša, kar je povzročilo sušo in nastanek puščave. To pa je po mnenju Flanneryja v veliki meri prispevalo k problematiki izginjajočih naravnih virov in posledično h konfliktu v regiji Darfur. Nadaljnje posledice, ki jih navaja knjiga, vključujejo naraščajočo intenzivnost orkanov in zmanjševanje koralnih grebenov.

Zadnja tretjina knjige obravnava predlagane rešitve. Flannery zagovarja individualne in vladne ukrepe ter mednarodno sodelovanje. Trdi da so panoge, kot je premogovništvo, ki je trenutno odgovorno za 40% porabljene energije v ZDA, še vedno največji nasprotniki potrebnih ukrepov. V knjigi so predstavljeni tudi dokazi, kako premogovniški giganti z rednimi donacijami republikantom dosegajo, da se v vladnih dokumentih omili ali celo izpusti poročila o podnebnih spremembah.

Avtorju je omenjena knjiga, zaradi dostopnosti dokazov in poročil ter navedbe verjetnih posledic za naš krhek planet, leta 2007 celo prinesla naziv  »Avstralec leta«.